Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje. Z razvojem kultur pa je postal tudi oblika zabave.

STANDARDNI PLESI
Skupino standardnih plesov predstavlja pet plesov, ki se odlikujejo po plavajoči breztežnosti, ritmično menjajočimi se gibalnimi sekvencami in hitrimi reakcijami v gibanju.
Izhodišče je naravno, plesnim strukturam prilagojeno gibanje, za katerega je potrebna velika energija s čim manj vidnega napora. Plese sestavlja vrsta plesnih figur in slike, ki so izvedene v gibanju skozi prostor ali na mestu in so koreografsko strukturirane tako, da plesni par lahko prikaže čim več svojih plesnih sposobnosti in izraznih kvalitet. Plesi zahtevajo posebno plesno držo, posebno tehniko gibanja ter »zlitost plesalke in plesalca v eno«. Gre za lahkotnost gibanja, ki večkrat ustvarja iluzijo lebdenja.
Standardne plese navadno plešemo v t. i. zaprti drži. V tehniki so stopala za razliko od latinsko-ameriških plesov vzporedna, noge pa se premikajo tesno druga mimo druge. Pri hoji nazaj se odrivamo s pete, pri premikanju naprej pa se načeloma stopi naprej na peto in nato na celo stopalo. Telo je pokončno in zravnano.

Angleški valček
Angleški valček (ali tudi počasni valček); družabni ples v 3/4 taktu, ki se je razvil v začetku 20. st. iz hitrega valčka in bostona. V začetku se je plesal v veliko počasnejši obliki, 1921 pa so mu dali Angleži dokončno obliko: korak, korak, priključek. Spada v tekmovalni program ST plesov. Tempo je 29-32 taktov/min. Ritmično je 1. doba poudarjena, vsi trije koraki pa trajajo enako dolgo. K tipičnemu valovanju pripomore zlasti pravilen dvig in spust telesa (na koncu 1. koraka začnemo dvigati, na koncu 3. pa spustimo ). Različne oblike valčka so se pojavile že okrog l. 1840: Hop Waltz, Slow Waltz, Kensington Crowl ...

Dunajski valček
Dunajski valček je priljubljen družabni in tekmovalni standardni ples. Predvidevajo, da se je razvil iz fr. volte ali nem. allemande.
Domovina valčka je srednjeevropsko alpsko področje, kjer so že v 14. st. poznali t. i. "schuplattler". V plesnih dvoranah se je pojavil že leta 1770, nato pa se širil preko Francije v Anglijo (1816). V plesnih krogih povzročil pravo revolucijo, kajti plesalca sta bila sedaj prvič skupaj v zaprti drži s telesnim kontaktom. Vse obrate v desno in levo izvajamo v 6 koračnem sistemu, kjer je vsaka prva doba rahlo poudarjena, vsi trije koraki pa so časovno enako dolgi.

Foxtrot
Ples je nastal leta 1913 v ZDA, razvil pa se je iz ragtimea in one stepa. Dokončno so ga izoblikovali Angleži leta 1918.
Ples je rezultat črnskega vpliva, originalen ritem pa so plesali s poudarjenim drugim udarcem v glasbi.
Angleži mu pravijo quickstep, ob nastanku pa so se pojavljale različne inačice tega plesa: turkey trott, horse trott, fish walk, castle walk ...
Počasni foxtrott - slowfox
Hitri foxtrott - quickstep

Tango
Družabni ples, ki izhaja iz okolice Buenos Airesa in je bil najprej znan kot BAILE CAN CORTE - ples z zaustavljanjem. Dekleta so bila oblečena v zelo nabrana krila, fantje pa »gaučo« obleke. Sprva so ga plesali v javnih hišah, kasneje pa se je preselil v mestne kavarne, kjer je tudi dobil ime tango. Izhaja iz plesa MILONGA. Leto 1912 so razglasili za leto tanga (film Poslednji tango v Parizu ). Leta 1920 so ga prvič plesali tudi tekmovalni plesni pari. Postal je ples popolnih nasprotij, ki je poleg trdote obdržal tudi izredno mehkobo. Tempo 30-33 t/min, drugačna drža kot ostali standardni plesi, dviga in spusta ni, karakter pa je izražen s hitrimi gibi telesa in nog. Plesalec ves čas vodi s svojo desno stranjo telesa, koraki ne potekajo v ravni liniji, pač pa kot v velikem krogu. Ritem je nekoliko težji, saj ni enakomernega ritma. Leta 1920 so ga prvič plesali tudi tekmovalni plesni pari. Postal je ples popolnih nasprotij, ki je poleg trdote ohranil tudi izredno mehkobo.

LATINSKO-AMERIŠKI PLESI
Latinsko-ameriški plesi so se razvili v Braziliji in na Kubi, večinoma ob prihodu kolonialistov. Največkrat so mešanica plesnih ritmov in korakov, ki so jih prinašali afriški črnci, južnoameriški Idijanci in evropski beli priseljenci. Črnci so začeli privzemati melodije Špancev in Portugalcev, vse se je pomešalo z ritmi Latinske Amerike in njihovimi nenavadnimi ritmičnimi instrumenti (claves, marake ...).Za razliko od standardnih plesov plešemo latinsko-ameriške največkrat v odprti plesni drži, ki omogoča več izraznosti tako plesalcu kot plesalki, vendar je »partnering« tudi v tej zvrsti plesov odločilnega pomena za karakterizacijo posameznega plesa. Po tehniki so plesi zelo različni, po temperamentu kot tudi plesnem izrazu, izžarevajo poseben čar. Od standardnih plesov se razlikujejo tudi po modelih oblek.

Samba
Samba je tekmovalni latinsko-ameriški ples. Gre za živahen brazilski ples afriškega izvora z značilnim bočnim gibanjem. Kot družabni ples je samba prodrla iz New Yorka v Evropo leta 1924. Danes je samba v Braziliji nacionalni ples in jo ob obrednih priložnostih plešejo tudi po več dni skupaj. Po cestah plešejo "sambo de moro", poznane pa so še "baiao" iz
Bahie in "samba carioca" iz Ria. Ples poudarja gibanje medenice in ima značilno "baunce" gibanje, ki nastaja zaradi upogibanja in iztegovanja kolena in gležnja težiščne noge. Samba je tekmovalni latinsko-ameriški ples.

Cha-cha
Cha-cha izvira s Kube. Je sodoben latinsko-ameriški ples, ki je nastal leta 1954 v Havani. Je izredno temperamenten ples z izrazitim bočnim gibanjem. V Evropi je razcvet doživel leta 1957. Cha-cha-cha je ritmično prefinjena zvrst plesa mambo; klic "ča ča ča" pa je akustična spremljava k ritmičnemu delu glasbe v obliki triole, ki jo igrajo kratko in ostro.

Rumba
Ples plemen iz Južne Nigerije, od koder so jo preko Španije prenesli na Kubo. Je počasen ples z značilnim bočnim gibanjem. Ples predstavlja snubljenje.
Prvotno so črnci besedo RUMBA rabili za označitev svojih slavnosti; leta 1930 je rumba prišla v New York in od tam v Evropo. Leta 1950 so jo uvrstili med tekmovalne latinsko-ameriške plese. Poznamo več razvojnih stopenj tega plesa: počasnejšo rumbo BEGIN, hitro GUARAČO, rumbo BOLERO in CUBAN rumbo.

Passo doble
Passo doble (dvojni korak) je živahen latinsko-ameriški ples španskega izvora v 2/4, 3/4 ali 6/8 taktu z zelo poudarjenim ritmom. Koraki so svečani, poudarjeni z gibi ramen v smeri nazaj in rahlim obračanjem trupa ter z udarci pete ob peto. Figure izhajajo iz španske bikoborbe (parada, napad, izpad ...). 2/4 takt, 56-62 t/min. Obvezen tekmovalni ples tudi pri umetnostnem drsanju in kotalkanju. Plesalec predstavlja toreadorja, plesalka pa rdečo rut.

Jive
Jive se je razvil kot posledica izrednega prodora jazza pred 2. svetovno vojno. Izhaja iz boogija, ki se je v Evropi pojavil pod imenom jitterbug leta 1940. Iz Amerike so ga prinesli ameriški vojaki. Najprej je bil znan pod imenom be-bop, pri nas pa pod imenom tržačan. Pri jivu je izrazito ritmično kolensko gibanje, gibanje bokov levo in desno. Pomembna so stopala in dobra ritmična interpretacija.
Spada med tekmovalne latinsko-ameriške plese, v Sloveniji se je ples prvič pojavil v tekmovalni kategoriji leta 1972.