Brux - poseben nastavek za spodnje zobe, ki je oblikovan tako, da izboljša sposobnosti športnika
Kako deluje?
URAVNOTEŽI DRŽO TELESA - uravnotežena drža pomaga izboljšati učinkovitost športnika, Brux pomaga pri enakomerni razporeditvi teže telesa na obe nogi in izboljšuje odzivnost na g-silo.
PREPREČUJE MIŠIČNO NAPETOST – Brux znižuje mišično napetost v predelu čeljusti, vratu in ramen kar omogoča boljše dihanje in posledično telo proizvaja manj mlečne kisline.
IZBOLJŠA KONCENTRACIJO – tako, da v možgane dovaja več kisika zaradi boljšega dihanja
IZBOLJŠA IZRABO MOČI IN POVEČA VZDRŽLJIVOST – tako, da zmanjša pritisk na čeljusti in izboljša dihanje
ŠČITI ZOBE PRED POŠKODBAMI, ki nastajajo zaradi vibracij in stiskanja zob.
Reference
- Tina Maze,
- Aksel Lund Svindal,
- Giorgio Rocca,
- Bode Miller,
- Kjetil Jansrud,
- Tony Cairoli (večkratni prvak v motokrosu),
- Valentino Rossi (večkratni prvak v Moto GP),
- Brat in sestra Atherton (prvaka v Downhill-u),
- Claudio Corti (Moto 2),
- Gabor Talmacsi (Moto GP).
To je samo nekaj zvenečih imen, ki uporabljajo Brux Sport, preprosto zato ker deluje. Ker izboljša sposobnosti in ščiti zobe pred poškodbami (poškodba sklenine zaradi tresljajev).
Uporablja se v športih kjer je potrebna moč, koncentracija, dobra koordinacija… npr.: smučanje, košarka, moto športi, downhill, deskanje, fitness…
Do danes so Brux Sport uporabljali izključno vrhunski športniki in to preprosto zato, ker je bil predrag. Rekvizit je bilo namreč do nedavnega možno dobiti le prek specialistov, ki ga je naredil po meri cena pa je bila cca 300 do 400 €. Danes je za zmerno ceno dosegljivo prav vsem, skupaj z vsemi prednostmi, ki jih prinaša in jih vrhunski športniki poznajo že nekaj časa.
Kaj je potrebno vedeti o BRUX-u?
Zagotovo to, da to nikakor ni ustnik, ki bi ščitil zobe pred direktnimi udarci in ga ne gre enačiti z ustniki, ki se jih uporablja v karateju, hokeju, boksu in podobnih kontaktnih športnih. Je dosti več kot to. Ustnik BRUX namreč ščiti zobe in izboljšuje sposobnosti uporabnika. Zobe ščiti pred poškodbami, ki nastanejo pri pretiranem stiskanju le teh. Do pretiranega stiskanja zob prihaja spontano, ko naše telo postavimo pod velike oz. dolgotrajne fizične obremenitev in ko je stopnja koncentracije visoka.